video performance

Ilova Gora, silvestrovanje, 31. 12. 1994 - 1. 1. 1995

Nevsakdanja sinteza Krjavljeve domovine in mitoloških prizorov iz tevtonske tetralogije R.Wagnerja je pričarala prihod bogov v Walhallo, zlato vrv usode, let Valkir nad dolenjskim kozolcem, Sigfridovo rešitev Brunhilde iz ognjenega obroča,  požig Walhalle in smrt Brunhilde v plamenih.

Richard Wagner  -  NIBELUNŠKI PRSTAN

Povzetek iz knjige: D.Ewen – Enciklopedija glasbenih umetnin, str. 333-338

 Nibelunški prstan je tetralogija, ki obsega štiri glasbene drame: Rensko zlato, Valkira, Siegfried in Somrak bogov. Že leta 1848 je Wagner napisal pesniško dramo, kjiževno delo brez glasbe, o junaku Siegfriedu, ki jo je bral v nemških in skandinavskih sagah. Glasbo za Rensko zlato, Valkiro in del Siegfrieda je napisal med letoma 1854 in 1856. Potem je opustil delo za trinajst let. Leta 1869 je dokončal Siegfrieda in leta 1874 je bila dokončana vsa teralogija s Somrakom bogov na koncu.

 Glavna tema, ki je osnova dogajanja v Prstanu, je filozofsko načelo, da je individualna tragedija tega in onega podrejena tragediji sveta in je z njo v zvezi obsojena na propad. Wotan, kralj nordijskih bogov, hlepi po oblasti in v znamenje te oblasti je postavil mogočen grad Walhall kot bivališče zase, za ženo Fricho in sorodne bogove. Toda Wotanov pohlep ostane nezadovoljen in zaradi tega pohlepa propade njegov ošabni rod. Nibelung Alberich ukrade renskim hčeram v rečnih globinah njihovo zlato in iz njega napravi prstan, ki je simbol vse moči. Ko obupani Wotan z zvijačo dobi od njega ta prstan, prekolne zlato, ki ga bodo želeli imeti vsi tisti, ki ga nimajo; kdor ga bo imel, pa bo navezan nanj kot na lastno življenje. Samo prost in neustrašen junak lahko doseže spravo za Wotanov greh in odvrne bližajoči se somrak bogov. Wotan želi ustvariti takega junaka, zato odide med človeške hčere in spočne rod Walsungov. Njegovima dvojčkoma Siegmundu in Sieglindi se rodi Siegfried, prost in neustrašen junak, namenjen za rešitev Wotanovega rodu. Ostanek zgodbe v prstanu velja njegovim doživljajem.

 1. RENSKO ZLATO

Rensko zlato, skrito v vodovju Rena, varujejo renska dekleta. Alberich, eden od Nibelungov, ukrade zlato, ker sliši od deklet, da bo tisti, ki iz tega zlata napravi prstan, vladar sveta. Prizorišče se spremeni: Wotan in Fricha sta si dala postaviti novo palačo. Velikana, ki sta jo postavila, zahtevata plačilo – to naj bo Freia, boginja ljubezni in lepote. Wotan jima je ne želi izročiti in pripravljena sta sprejeti nekaj drugega: Alberichov prstan, o katerem jima pove Loge, bog ognja. Wotan in Loge se spustita v Nibelheim, dom Nibelungov in skušata dobiti prstan. Pridobita si ga z zvijačo in Alberich prekolne prstan: kdorkoli ga bo nosil, naj ga doleti smrt in uničenje. Kakor hitro prstan pride v roke velikanoma, njegovo prekletstvo že začne delovati. Velikana se spreta, čigav bo in eden ubije drugega. Zdaj se bogovi odpravijo v Walhal, spodaj v Renu pa dekleta tožijo, ker so izgubila zlato.

 Najbolj znana glasbena tema je: »Prihod bogov v Walhal«, ko med grmenjem in bliskanjem bogovi po bleščečem mavričnem mostu odhajajo v svoje bivališče. Zdaj lahko stopijo v sijajni grad, ki so ga kupili za tako strašno ceno. Glavno tematsko gradivo sestavlja renski motiv ter veličasten motiv Walhalla, s katerim se skladba konča.

 2. VALKIRA

Wotan je prišel na zemljo spočet junaka, ki bo odvzel prstan velikanu, ki se je spremenil v zmaja in ga ljubosumno čuva. Wotan postane oče walsunških dvojčkov, Siegmunda in Siegelinde. V divjem viharju pride Siegmund ločen od Sieglinde v Hundigovo hišo iskat zavetje. Hundingova žena ni nobena druga kot Sieglinde. Brat in sestra ne spoznata drug drugega in se zaljubita. Sieglinde pove Siegmundu o tujcu, ki je prišel v njihovo hišo in zabodel v drevo meč, o katerem je dejal, da ga lahko obdrži tisti, ki ga bo mogel potegniti iz drevesa. Siegmund ga potegne in s Sieglindo zapustita Hundingov dom. Prideta v gotat svet, kjer Wotan hoče zavarovati Siegmunda v bližajočem se dvoboju s Hundingom. Fricha, ki ji je zaupano varstvo zakona, prepriča Wotana, da tega ne stori. Toda Wotanova hči Brunnhilde ne uboga očetovih ukazov in ščiti Siegmunda. Wotan posreduje, prelomi Siegmundov meč in s tem omogoči Hundingu, da zada nasprotniku smrtni udarec. Brunhilde zdaj poskrbi za Sieglindo in jo odpelje v gozd, kjer so bo lahko skrila in rodila otroka. Medtem pa Wotan, jezen na hčer, ker ga ni ubogala, Brunhildo za vedno prežene iz Walhala. Vendar jo zavaruje tako, da ji dovoli spati sredi ognjenega kroga; zbudila se bo takrat, ko bo postala nevesta junaka, ki bo prišel skoz ognjeni obroč in jo zbudil.

 Znan je bojni poziv Valkir Ho-Jo-To-Ho, s katerim se začenja drugo dejanje. Med najslavnejšimi orkestralnimi odlomki iz Valkire sta vznemirljiva »Ježa Valkir«, v kateri je glasben opis poleta Valkir in »Wotanovo slovo ter prizor s Čarobnim ognjem«, ko ognjeni obroč počasi obdaja spečo Brunhildo, živo upodobljen z briljantnim zvočnim slikanjem, pripelje skladbo do konca.

 3. SIEGFRIED

Sieglinda rodi Siegfrida in umre. Siegfried v varstvu pritlikavca Mimeja odraste v gozdu. Mime hoče priti do zlata in upa, da bo Siegfried ubil zmaja in dobil zlato zanj. Mladi Siegfried si skuje meč, s katerim bo zmagal v tem dvoboju. Na poti v gozd, kjer zmaj čuva svoje zlato, leže pod drevo in posluša ptičje petje. Potem odide naprej v boj z zmajem in ga ubije. Slučajno se z ustnicami dotakne prsta, namočenega v zmajevo kri in to mu da moč, da razume ptičjo govorico. Gozdna ptica mu pove kako čudežen je prstan, ki si ga je zdaj pridobil. Ptica ga posvari pred Mimejevo zlobo in pohlepom; Siegfried ga neusmiljeno ubije. Nazadnje ptica pove Siegfriedu, da ga čaka nevesta – Brunnhilde. Siegfried se pod ptičjim vodstvom odpravi k ognjenemu obroču. Neustrašno gre skozi plamene, poljubi Brunnhildo in jo hoče za nevesto. Brunnhilde se zbudi in zaljubljenca zapojeta strastno ljubezensko pesem.

 Med najbolj priljubljenimi vokalnimi odlomki je »Kovaški prizor«, iz prvega dejanja, ko si Siegfried skuje meč. Med orkestralnimi odlomki pa je znano lirično in pastoralno »Gozdno vrvenje« iz drugega dejanja ter ekstatična ljubezenska glasba na koncu opere.

4. SOMRAK BOGOV

V prologu tri norne predejo zlato vrv usode. Tedaj se jim vrv v rokah strga in spoznajo, da je konec blizu. Zdani se in Siegfried se odpravi novim doživljajem naproti. Poslovi se od Brunnhilde in ji v znamenje svoje ljubezni podari usodni prstan. Prvo dejanje se dogaja pri Gibichungih, kjer vladata Gunther in njegova sestra Gutrune. Hagen, polbrat, toži, da ne Gunther ne Gutrune nista poročena; Gutruni svetuje za moža Siegfrieda, Guntherju pa za ženo Brunnhildo – upa, da si bo s tem pridobil dragoceni prstan. Nenadoma pride Siegfried. Hagen pripravi napitek, ki Siegfriedu vzame spomin. Zaljubi se v Gutruno in se ponudi, da bo šel po Brunnhildo in jo pripeljal Guntherju za nevesto. Medtem ena od valkir obišče sestro Brunnhildo in jo prosi, naj ji izroči prstan. Toda Brunnhilda ga ima za znamenje velike ljubezni in ga noče dati. Kmalu nato pride po Brunnhildo Siegfried, spremenjen v Guntherja. Brunnhilda se pri Gibichungih sooči s Siegfriedom, ki pa je ne spozna. Prepričana je, da je žrtev prevare, zato priseže maščevanje. S Hagnom napravi načrt, da bosta naslednji dan spravila Siegfrieda na lov, kjer ga lahko doleti smrt. Na lovu pa Hagen da Siegfriedu nov napitek, s katerim mu vrne spomin. Nenadoma se Siegfried spomni Brunnhilde in zapoje o ljubezni do nje. Med petjem ga Hagen ubije. Služabniki odnesejo mrliča. Brunnhilda ukaže pripraviti pogrebno grmdo. Divje vrže prstan v ogenj, potem pa zajaha konja in se požene v plamene. Ren prestopi bregove, Walhall zagori.

Iz Somraka bogov je nekaj najboljših Wagnerjevih orkestralnih odlomkov. »Siegfriedova vožnja po Renu« spremlja Siegfriedovo pot novim doživljajem naproti in povezuje prolog s prvim dejanjem. Ob koncu pa je »Siegfriedova žalna glasba«, slavnostna hvalnica mrtvemu junaku, ki ga odnašajo; vsebuje glavne vodilne motive, zvezane s Siegfriedom, in tako pomeni povzetek junakovega življenja in junaštev.